Profesorica španskega jezika je pojasnjevala svojim študentom, da se v španščini delijo osebni zaimki le na ženske in moške. Na primer: hiša je ženski spol “la casa”, svinčnik je moškega “el lapiz”. Študentje so vprašali katerega spola je računalnik?
Namesto, da bi jim odgovorila jih je razdelila v dve skupini, moško in žensko in od njih zahtevala, da se sami o tem opredelijo. Vsaka skupina je dobila nalogo, da navede štiri razloge, zakaj se je odločila tako kot se je.
Moška skupina se je odločila, da mora računalnik definitivno biti ženskega spola “la computadora”, ker:
1. nobeden razen njihovega izumitelja ne razume notranje logike
2. originalni jezik, s katerim komunicira z drugim računalnikom je popolnoma nekompatibilen za vse ostale
3. najmanjša napaka se shrani daleč v spomin za eventuelno kasnejšo uporabo
4. tisti trenutek, ki se povežeš z njim, se znajdeš v situaciji, da porabiš pol svojih prihodkov za njegove potrebe in dodatke
Ženska skupina je zato zaključila, da računalnik mora biti moškega spola “el computador”, ker
1. da bi bila kakršnakoli korist od njega ga moraš najprej vžgati
2. razpolaga z ogromnim virom podatkov, ne more pa sam razmišljati
3. zasnovani so, da rešujejo probleme, a pol časa sami predstavljajo problem
4. tisti trenutek, ko se povežeš z njim, odkriješ, da bi dobila nov, bolj
napreden model, če bi le še malo počakala
Ženska ekipa je zmagala.